Stikalo, glavna luc za tvoj avto

Redko, a pomembno: stikalo luči

Stikalo luči je bilo zel pogost del na armaturni plošči vsakega avtomobila. Običajno je šlo za tristopenjsko stikalo za vklop parkirnih luči in žarometov. Danes je pri večini avtomobilov funkcija vklopa luči ena izmed mnogih možnosti preklopa večnamenskega stikala na volanskem drogu. Starejši avtomobili imajo še vedno tradicionalno pritisno stikalo.
Različne luči se aktivirajo z ločenimi stikali: zadnje meglenke, sprednje meglenke, opozorilni svetlobni signal, kazalec ali notranje luči imajo prav tako tradicionalna stikala. Še vedno se izdelujejo in nameščajo na tradicionalen način.

Vrtenje, vlečenje, pritiskanje

V zadnjem desetletju je avtomobilska industrija proizvedla vse možne različice stikal luči: pritisne gumbe, nihajno stikalo, preklopno stikalo, vrtljivo stikalo, potezno stikalo - domišljija in ustvarjalnost notranjih oblikovalcev na tej točki nista imeli omejitev.
Tehnično je stikalo luči zelo preprosta konstrukcija, ki jo sestavlja večdelno plastično ohišje z več bakrenimi kontakti v notranjosti. Enota stikala odpira in zapira te kontakte kot je potrebno. S kabelskimi čevlji na hrbtni strani je stikalo priključeno na žični snop v avtomobilu. Če stikalo za luč v novem avtomobilu ni nameščeno kot dodatna funkcija stikala volanskega droga, je običajno izdelano kot vrtljivo/potezno večstopenjsko stikalo.
Ta so lahko zelo draga, odvisno od modela avtomobila. Mercedes-Benz, na primer, za nov del zahteva 300 evrov. Pri cenejših avtomobilih, kot npr. Volkswagnu ali Oplu, je mogoče stikala za podobne funkcije kupiti za 50-70 evrov.

Okvare stikala luči

Stikala luči so običajno zgrajena tako, da trajajo določeno število operativnih gibov. Vsekakor pa se preizkušajo pod idealnimi in konstantnimi okoliščinami. Po vsej verjetnosti bi moralo stikalo teoretično trajati nekaj tisoč preklopnih gibov, vendar pa v avtomobilu praktično odpove po osmih letih. Način obrabe stikala je v veliki meri odvisen tudi od zasnove.
Običajna vrtljiva stikala iz preteklosti, na primer pri Oplu, se lahko zlahka pokvarijo ob uporabi prevelike sile. Pritisna stikala ob uporabi prekomerne sile prej ali slej odpovejo. Plastični deli se lahko zlomijo in onemogočijo njihovo delovanje. Najpogostejša okvara pa se pojavi zaradi korozije bakrenih kontaktov, ki jo povzroča vlaga, kar prej ali slej onemogoči delovanje stikala.

Popravilo stikal luči

Zlasti pri starodobnih ali eksotičnih avtomobilih je lahko nakup okvarjenega stikala pravi izziv, zato je priporočljivo pozorno pregledati stikalo in poskrbeti za popravilo. Če gre za večdelno stikalo, ga je običajno mogoče odpreti z majhnim izvijačem z ravno glavo. Če so kontakti dostopni, je mogoče korozivno plast s kontaktov odstraniti s pomočjo čistilca zavor, vatiranih palčk, majhne krtače ali v nujnih primerih z izvijačem.
Kontakti so tudi prednapeti, kar jim daje med preklopom določeno elastičnost. Zvitek se sčasoma raztegne in ga je potrebno upogniti nazaj. Z malo potrpljenja in ustreznimi orodji lahko postane okvarjeno stikalo ponovno funkcionalno. Pri odpiranju stikala je pomembna previdnost, da se ne poškoduje ali zlomi plastičnega ohišja ali zavihka. Če se to zgodi, stikala verjetno ne bo mogoče rešiti. Kljub temu sodobne možnosti ponujajo rešitev.

Rekonstrukcija stikal, ki niso na voljo

Rekonstrukcija plastičnih delov ni več znanstvena fantastika. Danes ima vsako večje mesto eno ali več 3D tiskarskih storitev, ki ponujajo dragocene storitve, zlasti za manjše izdelke, kot so ohišja stikala. Vendar te storitve niso preveč poceni in se izplačajo samo v primeru, če stikala niso več na voljo.

Nakup novega stikala

Težavno razstavljanje in rekonstrukcijo s tiskanjem komponent ohišja stikala je treba izvesti le kot "najslabši možni scenarij". Pri večini avtomobilov so v trgovinah z opremo na voljo stikala za starodobnike, zaloga pa je zagotovljena tudi za starejše avtomobile. Novo stikalo luči se začne pri ca. 10 evrih, vendar pa lahko postane veliko dražje, odvisno od konstrukcije.